Moj bluz =)

Danes sem si slučajno pogledal 1. del 2. sezone licenčne oddaje Zvezde pojejo. Nastopili so AnjaTomažin v paru s Slavkom Ivaničem, Uroš Smolej z Manco Izmajlovo ter zaporniški duhovnik Robert Friškovec z Nino Pušlar. Naj povem, da sem bil zgrožen že v napovedniku oddaje, saj se nikakor nisem mogel strinjati, da bo kod amaterska pojoča zvezda nastopila Anja K. Tomažin, za katero vsi prav dobro vemo, da je nekoč skupaj z Jadranko Juras pela v zasedbi Planet Groove ter kdo ve kje še vse. Nekako se mi ni zdelo pošteno do ostalih nastopajočih.

Kakorkoli, oddajo sem si pogledal od začetka do konca ter bil seveda navdušen nad Anjinim petjem. Kako tudi ne. Punca je simpatična in že dosti poprej dokazano tudi dobra pevka. Tudi Smolej je bil odličen in dokazal, da imajo tudi igralci posluh ali vsaj smisel za interpretacijo določene pesmi pred določenim občinstvom. Najmanj me je s svojim petjem navdušil Robert Friškovec, kateremu se vidi, da je v petju zares amater in tako je tudi prav in pošteno za to oddajo. Odpel je povsem simpatično, v njegovo zmago pa nisem bil prav nič prepričan. Zakaj? Ker sem bil prepričan, da bo ljudsvo, glede na to, da so nam v oddaji ponudili tudi neamaterske pevce glasovalo za tistega, ki je tudi najbolje odpel. To je bila nesporno Anja Tomažin.

A tu se sedaj pojavi vztrok za to, da sploh pišem to objavo. Na koncu oddaje seveda preberejo rezultate in kar več kod 70% glasov ljudstva je pobral zadnji nastopajoči, torej Robert Friškovec. Ob tem so se mi porajala naslednja vprašanja:

• je Friškovec zares tako dobro zapel?
• ali je Anja v resnici zapela slabo?
• ali Anje publika RTV Slovenije ne mara več?
• zakaj Friškovec?

ter zadnje in najbolj pereče vprašanje:

• Kdo hudiča so ljudje, ki gledajo oddajo Zvezde pojejo ter glasujejo za svoje favorite?
  

To sem se spraševal že v prvi sezoni oddaje, ko je kod po tekočem traku zmagoval sicer zares izvrstni Jure Sešek. No in zakaj sedaj Sešek? Nekako se mi zdi, da je bil vseeno boljši od njega primorski igralec Danijel Malalan, s katerim je Sešek ravno tako pometel s pomočjo ljudstva. In počasi se nam razkrivajo deli sestavljanke.

Oddajo Zvezde pojejo pač gleda publika, ki je poprej spremljala Maria Galuniča. Publika, kateri je Zrnečeva in Bizovičarjeva oddaja prevelik tabu. Šel bom še dlje in dejal, da gre za pobožno publiko, vzgojeno v krščanski veri. Predvsem gre za zrele ljudi. Druge razlage za tako velik naval podpore nastopajočim, ki so tako ali drugače povezani z vero ter zglednim življenjem enostavno ne najdem.

Lep pozdrav!

No to sem se danes vprašal. Sekiram se namreč zaradi dveh stvari, ki se me osebno sploh ne tičeta…obe novici pa sta me zadeli kot strela z jasnega in dokaj prizadeli. Govorim namreč o smrti Heatha Lenderja ter odhodu Marka Vozlja iz skupine Čuki. Vem da se sliši čudno, pa vseeno. Ledgerju sem že posvetil zapis na tem blogu, dodal bi le še to, da mi ga je zares škoda, ker je nakazal, da bi postal prekleto dober igralec. Odličen je bil tako v pocukranih romantičnih komedijah kot tudi v odbitih filmih. Ne vem zakaj, ampak meni se je zdel nekako univerzalen igralec, kot je npr. Johnny Depp. Naj počiva v miru!

No, druga stvar ki me je prizadela in se me v bistvu prav nič ne tiče pa je odhod Marka Vozlja iz skupine Čuki. Naj povem, da njihove glasbe ne poslušam prav rad, moram pa priznati, da naredijo prekleto dobro žurko.  Mogoče so prav zato postajali malce manj kvalitetni, saj na žurki največkrat zažge prav tisto, kar je najbolj na prvo žogo…če se zraven sliši še harmonika je pa sploh OK. (Zato tudi poplava skupin ala Atomik Harmonik). Je pa res, da so Čuki nekakšna zvezda stalnica in verjamem, da v Sloveniji ni človeka, ki še ni slišal zanje. Po eni strani so žive legende, sinonim za dobro glasbo, narejeno za vse generacije. Člani zasedbe so nam vsem dobro znani obrazi in zato mi je žal, da se sedaj od njih poslavlja eden ključnih mož.

Še toliko bolj mi je žal, ker sem vedno, ko sem zaslišal besedo Čuki najprej pomislil na Marka Vozlja in Jožeta Potrebuješa, ki sta morda malce bolj v ospredju kot Vinko in Matjaž. Čuki so tako ostali brez enega od najbolj prepoznavnih znakov, brez obraza ki ga s Čuki poveže celotna Slovenija.

No, vse pa le ni tako črno. Marko Vozelj je za moje pojme eden boljših vokalistov in prepričan sem, da  bo še naprej ostal na sceni ter delal dobr, kvalitetno glasbo. Le na veselicah ne verjamem, da ga bomo še videvali.

Seveda pa Čuki še naprej ostajajo na sceni, iščejo namreč novega pevca (ter ritem kitarista v eni osebi). In kaj vemo, mogoče bodo odslej še boljši? Se spomnite kako prijetno so se “osvežili” po prihodu Matjaža Končana, ki je v njihovo glasbo unesel harmioniko? Mogoče bodo sedaj dobili dovolj kakovostnega pevca, da dostojno zamenja Vozlja ter hkrati s sabo prinese nove ideje ter jim da nov zagon.

Vse najboljše želim tako Čukom kot tudi Vozlju.

No, naj takoj povem, da nisem nikakršen fan te takoimenovane pop priceske, da nikoli nisem poslušal njene glasbe itd. itd. Moram  reči, da se mi tudi kot ženska ne zdi prav nič privlačna. Zadnje čase pa po vrhu vsega še zmeraj manj! No in zakaj se potem obremenjujem in pišem prispevek o njej? Mogoče zato, ker mi že preseda, da prav povsod piše kaj o njej. Povsod beremo o njeni strmi poti navzdol, o tem, kako se je še do pred kratkim vedla kot pridna punčka…sedaj pa je postala živa razvalina. Eh, v detajle se ne bom spuščal.

Ostalo zgodbo veste sami. Saj nas dnevne novice večinoma zasipajo le s podobnimi trači, kot je ta

O Britney Spears bi dejal le še to, da popolnoma razumem stvari, ki se ji trenutno dogajajo, saj so jo starši baje takoj, ko je shodila, pričeli forsirati v to, da postane znana pevka.

Lp

To so si verjetno mislili naši košarkarji, ko so s svojo srčno borbenostjo premagali kot prvo reprezentanco Francije, nato zelooooo krivične sodnike in še koga. Naši reprezentanje so bili že v povsem izgubljenem položaju, nato pa so pokazali, da na EP 2007 nameravajo zmagovati.

No, sedaj bi omenil zelo nepošteno sojenje, ki je sramotno za tako veliko prireditev, kot je evropsko prvenstvo v košarki. Sodniki so se dobesedno znesli nad našimi igralci in (po mojem mnenju) do njih niso pokazali niti trohice spoštovanja.  V 23. minuti so po drugi (res da) nešportni (a tako hudo nešportna tale res ni bila) osebni napaki kapetanu Nesteroviču, ki je do te že omenjene 23. minute našo reprezentanco z dvanajstimi točkami “vlekel naprej”, dosodili še drugo tehnično napako ter ga nato izključili iz igre in napodili v garderobo. Za moje pojme povsem brez potrebe. V tretji četrtini je nato dve tehnični napaki dobila še naša klop. Obrazložitev tehnične napake je bila nadvse smešna, saj je eno dobil selektor Pipan in sicer zato, ker je po mnenju sodnika preveč krilil z rokami.  Bolj otročjih sodnikov res še nisem videl. In bolj smešnih tehničnih napak tudi ne. No morda se mi je zdela bolj nepotrebna le še tista, ki jo je v letošnji sezoni dobil Tim Duncan. Ta je tehnično napako dobil zato, ker se je na tekmi med svojim počitkom na klopi preveč smejal.

No kakorkoli, naši fantje so navkljub temu, da so sodniki nasprotniku takorekoč podarili vsaj 8 točk prednosti (zaradi metanja prostih metov zaradi dosojenih tehničnih napak) pokazali, da ne bodo pustili, da se tepta po njih. Danes je po dolgem času spet dan, ko sem zelo ponosen, da sem SLOVENEC!

P.S.

Med prebiranjem novic na 24ur.com, SiOLu in uradni strani RTV sem zasledil več slik navijačev. Nekje sem zasledil fotografijo našega navijača…in dodajam komentar, da tisti, ki poznate mene, poznate tudi “cepca” na sliki

Lp

No, sedaj se na pobudo večih blogerskih kolegov spravljam k pisanju sedmih “resnic” o meni

Naj povem, da nimam pojma kaj bi zapisal…a vseeno bom poprobal

1. Rojen sem le dan za dnevom norcev, nekaj bo na tem

2. Bojkotiral sem obiskovanje vrtca, zato je name pazila teta. Imel sem krasno otroštvo.

3. V prvem razredu OŠ sem gledal neko grozljivko, katere naslov sem seveda pozabil.  Spomnim se le tega, da je nekdo spal, ko je skozi strop kar naenkrat začelo prodirati na miljone lovk (podobnih špagetom) nekega grozljivega stvora…in prodrle so do ušesa omenjenega spečega človeka. Počasi so prodirale v uho in kar naenkrat se je stvor utelesil v človeku. Od takrat naprej sem vedno spal pokrit čez ušesa. Te navade sem se otresel šele kakšni dve leti nazaj.

4. Tudi jaz berem časopis “vzratno”.

5. Že eno leto me vsi prepričujejo, naj si vendar kupim nov telefon, jaz pa sem še kar zadovoljen s svojim starim, čeprav mu je odpovedala že večina tipk. Skromen človek. Kao

6. Kot študent sem se privadil dveh stvari. Ko sem lačen pomislim na to, da bi si skuhal pašto.  Ko sem žejen, pomislim na prijetno ohlajeno vino merlot

7. No, Wanntyka je omenila tudi resne zveze itd…pa bi še jaz omenil, da sem imel isto punco več kot tri leta, tako, da znam tudi jaz biti resen človek

Tako, to bi bilo vse, kar mi je ta trenutek padlo na pamet.

Lep pozdrav!

Pozdravljeni!

Svoj novi prispevek posvečam ljubljanski pivnici in piceriji z imenom Emonska klet. Ker se ne bi rad zapletal z opisom tega lokala, diskača in kaj jaz vem kaj še vse…bom dodal kar opis, ki so ga napisali sami na svoji internetni strani:

“Emonska klet, pivnica in picerija, je v kompleksu Uršulinskega samostana v strogem središču Ljubljane. Obsega 500 kvadratnih metrov gostinskega lokala in 100 kvadratnih metrov vrta. Prostorsko urejenost omogoča družabna srečanja manjšim in večjim družbam”

Naj vam vsem takoj pojasnim, da o Emonski kleti ne pišem iz čistega navdušenja ampak iz čistega razočaranja, da ne rečem kar besa. V Ljubljani sem komaj prvo leto (tu namreč študiram) in kot vsak študent, se ponoči rad odpravim na kakšen žur. Kot vemo, se študijsko leto prične oktobra in takrat smo s prijatelji tudi začeli podrobneje spoznavati “Ljubljano ponoči”. Ne bi rad podrobneje opisal, kako in kje naše “žuriranje” poteka, morda bi rekel le to, da se navadno prične z srečanjem (kar sledi je seveda samoumevno in morda preveč sramotno za objavo…pač se kaj popije…) v kakšnem od ljubljanskih študentskih domov, nato sledi odhod do kakšnega od t.i. klubov. Vsi smo se že oktobra seznanili s “slavnim” KMŠ-jem, nekoč pa nas je pot zanesla tudi v Emonsko klet. To je bil moj prvi stik z to pivnico in picerijo, kot se radi sami poimenujejo. Takrat mi je bilo “OK”…malce smo plesali itd. itd. O Emosnki kleti kot “diskaču” sem si ustvaril neko pozitivno mnenje, ki ga je malce porošil le stavek nekega “kolega študenta”, ki je dejal:”He, sedaj tukaj plešete in bruhate po mizah, jutri popoldne vam bojo pa glih tle postregl kosilo!” Ta komentar me pravzaprav ni dosti ganil in tudi njihove ponudbe kosil ne morem komentirati, ker tam še nikoli nisem jedel, sem pa dokaj prepričan, da tudi nikoli ne bom, zaradi dogodkov, ki so tam sledili pač. Emonski kleti se odpovem (”Ta kelih naj gre mimo mene” bi rekli modreci=).

No, pa naj preidem do bistva, da boste videli, zakaj sploh težim o Emonski kleti. Bilo je nekega večera, ko smo se s prijatelji in bivšimi sošolci dobili na Kongresnem trgu. Bilo je zelo prijetno…malce smo klepetali in se nato odpravili do bližnjega bara na pijačo (beri več pijač…); Ko se nas je naveličala še slehrna kelnarca smo sklenili, da se odpravimo do Emonske kleti, kjer naj bi bil tistega lepega večera nek žur. Pred vhodom je bila vrsta, na vratih pa so pogumno in ponosno stali (mislim da) trije varnostniki. S prijatelji smo mirno stali v vrsti, klepetali in spoznavali nove prijatelje, naše sotrpine, ki so ravno tako čakali na vstop v Emonsko klet. Vstop je namreč najverjetneje potekal po principu (20 pijanih ven, nekaj svežih noter…). Že ko sem opazoval izvajanje tega principa sem se zgražal nad varnostniki, ki so se mi resnično zdeli prepotentni. Marsikaj bi jim dejal, da sem bil daleč in sem raje držal jezik za zobmi. Takrat se se v ospredju vrste pričel rahel prepir med varnostniki in eno “klapo” študentov. Mislim da je bilo tako, da so varnostniki dovolili vstop le nekaterim članom te klapice..nekaterim pa ne, ker naj bi bili najverjetneje preveč vinjeni (vinjeni so morda bili, a prav nič bolj kot ostalih 100, ki sem jih tega dne videl vstopiti). Eden od teh fantov je nato najverjetneje naredil nek napačen gib in pogumni varnostniki so tokaj pokazali svoj pogum in se spravili nanj, tip jih je dobil “na gobec”. “Wau, so frajerji tile varnostniki,” sem si mislil in še: “Je pa res ni bilo potrebe, da ga je udaru.” Tisti varnostnik, ki je izvedel to “izjemno potezo” je takoj zrastel za en meter, najverjetneje si je mislil: “No le dajte, sada vidite da sa menom ni šale!” Jaz morem reči, da večjih bednikov še nisem videl. Se pa ne bi mogel bolj strinjati z “kolegom študentom”, ki jih je dobil po nosu, saj je ta razočaran nad sistemom, ki ga imajo varnostniki v Emonski kleti nemudoma poklical policijo. Sicer sem miren človek in niti ne maram stikov s policijo, a fantu dam povsem prav, da je može v modrem poklical, četudi bi njegov klic morda bil brez veze. Eden od fantovih kolegov je stopil do varnostnikov in jim povedal koga in zakaj so poklicali, vsemogočni varnostniki pa so se arogantno krohotali, saj tipom niso verjeli. Čez slabih deset minut se je pred Emonsko klet zares pripeljala t.i. marica in v njej nekaj policistov, kar pa je sledilo je prestopilo vse meje in sprožilo val začudenja in ugibanj. Kakor hitro so varnostniki zagledali policijo so se razbežali vsak na svoj konec. Dva sta tekla do podhoda (tisti podhod, ki te pripelje na Kongresni trg), eden pa se je zatekel v Emonsko klet. Z mojimi kolegi smo se takoj odpravili naprej, saj ne maramo incidentov, a vseeno smo stvar še temeljito predebatirali. Prišlo smo do (morda povsem napačnega) zaključka, da so vsi varnostniki razen tistega, ki se je upal umakniti v Emonsko klet zaposleni na črno in/ali so le tipi, ki se radi pretepajo in morda poznajo svojega kolega varnostnika (ki pa je po mojem mnenju ravno tako totalen debil), ta pa jim dovoli, da tako malce pozirajo in “varujejo”. Kako je zgodba tega dne prišla do epiloga vam ne bi mogel povedati, saj smo se (kot sem že dejal) s prijatelji raje odpravili naprej. Vse skupaj se mi zdi zelo čudno.

Da je stvar še bolj čudna je poskrbel moj zadnji obisk Emonske kleti prejšni teden. Od zgoraj omenjenega incidenta je minilo že nekaj mesecev in sem ga že malce pozabil, a verjemite, prav takoj so mi obudili spomin. Tokrat ni bilo take vrste in z osmimi prijatelji (zagotavljam vam, da ni bil nihče grdo pijan) smo se lepo razvrstili za vstop in varnostnik nas je lepo spustil. Ali naj raje zapišem jih je spustil!!! Spuščal je dva po dva in ko sva kot zadnja na vrsto prišla še jaz in moj kolega se je veleum postavil pred vrata in poznavalsko dejal:”Vinjenih oseb ne spuščamo noter.” Na najin odziv niti ni počakal, obrnil se je na petah, odšel noter in nama zaloputnil vrata pred nosom. Pred vrati je ostala še ena gorila, za kero sva mislila, da je varnostnik,saj sta se z že prej omenjenim veleumom nekaj krohotala in klepetala. Rotila sva ga, naj naju spusti noter, ker so tam že vsi moji prijtelji. Rekel je, da sva slišala, kaj je rekel kolega. Takrat mi je prekipelo in sem dejal:” A sta sploh legalno tle…masta licenco za varnostnika?” Vem, da je bilo vprašanje zelo neumno in otročje, a tip je vseeno pričel jecljati v polomljeni slovenščini:”Jest tle nism,njega ne poznam (mislil je varnostnika, ki nama je s kolegom zaloputnil vrata).” S kolegom sva ga razumela, da on ne dela za Emonsko klet in da niti ne pozna veleumnega vanostnika. A bebec, ki je dejal, da svojega kolega ne pozna je takoj zatem odšel v Emonsko klet, kjer sta se z varnostnikom pričela glasno krohotati. S kolegom nisva hotela delati zdrah in se nato malce žalostna odpravila na pirček do bližnjega bifeja in verjetno ni potreben zaključek, da tega dne notranjosti Emonske kleti nisva videla.

Naj vam vsem obrazložim, da je to le moja izkušnja, ki jo imam z Emonsko kletjo oz. njenimi varnostniki in ji nikakor ne bi rad naredil kakšne “antireklame”. Boli me le dejstvo, da ima varnostnike, ki so tam očitno le zaradi tega, da se zabavajo in vsake toliko pokažejo svojo moč. Zame so navadni bebci.

Take imamo…

Lep pozdrav!

Klemen Pivk

Že tretji dan berem novice o tem, kako je NBA košarkar Kobe Bryant že nekajkrat zapored presegel mejo 50 točk na eni sami tekmi. Ljudje so ga takoj postavili na piedestal in nekje so ga označili z oznako “greatest player ever”. Ta oznaka me je razjezila, ker mi KObe pač ni všeč in sklenil sem, da komentar, ki sem ga zapisal pod novico na strani RTV Slovenije delim z vami blogerji.

Moj komentar se je glasil nekako takole:

No..se spet pridružujem komentarjem… Jaz nisem napisal o Bryantu zaenkrat nobenih zgodbic, povem vam le osebno mnenje, da mi ni čisto nič všeč. Strinjam se z vsem, da ima izjemen talent, a prosim nehajte mi s kašnimi ala “greatest player ever”, ker je za ta naziv potreba še marsikaj kot le talent in po 50 točk ali več na vsaki tekmi. Za to je treba imet tut pravi karakter, ki pa ga Bryant za moje pojme nima. Strinjam se, da je bil po svoje tudi Jordan egoist, a tip je meu karizmo, ki ga je naredila velikega, da ne rečem največjega. Bryant je daleč stran od tega. In če pogledate še komentarje pod včerajšnimi novicami iz lige NBA…je nekdo zapisal, da bi Lakersi lahko bili najboljši v ligi (kar se izkupička zmag in porazov tiče), če bi Bryant imel zadostno pomoč soigralcev, tako kot jo je imel Jordan npr. od Rodmana in Pippena. Ma ta nekdo naj se končno zbudi, ker ste že mal otročji. Bryant po mojem mnenju (rekel sem PO MOJEM MNENJU) v tem moštvu vidi le sebe in situacija je taka, kot je. Odom je fenomenalen, teamski igralec (spomnite se ga iz časov, ko je igral pri Clippersih), a na žalost Bryant ne dopusti, da bi ekpipa zadihala. V nekih tračih sem celo bral, da redkokateri soigralec do njega čuti nek prijateljski (team spirit itd…) odnos, da naj bi jih Bryant pred sezono vabil na ribolov, da bi se jim prikupil itd. itd. Tip pač ni teamski igralec in nikoli ne bo imel karizme, zaradi katere bi ga bilo vredno spoštovati.
Lakersi so zmožni osvajanja NBA naslovov, a s trenutno Bryantovo miselnostjo pač ne. Lahko je tip multitalent…ma na koncu še vedno zmaga ekipa. Zakaj so Lakersi zmagovali, ko so bili tu še Shaq, Glenn Rice, AC Green, Derek Fisher…? Pač ni nihče izstopal in dajal par tekem zapored po 50 pik in več…Lakerski so takrat igrali kot ekipa in so bili nepremagljivi. Kobe se je nato malo prevzel in nenazadnje iz LA-ja tudi “odgnal” Shaqa.

Da povzamem, Kobe ima talent (in je po načinu igre morda podoben Jordanu) a nikoli ne bo največji.To je moje mnenje. Meni osebno so všeč igralci tipa Kidd in Nash, ki dosegajo po dvojne, trojne dvojčke in se morda ne silijo v ospredje z doseženimi točkami.

To je bil komentar in se že veselim vseh vaših mnenj o tem!

Lep pozdrav,

Klemen Pivk