Moj bluz =)

Že nekjaj dni spremljam novice o morebitni selitvi Kevina Garnetta v Boston. Ker gre za zelo odmeven “trade” sem pobrskal po več možnih medijih in prišel do zanjimivih podatkov kar se tiče prodaje Kevina Garnetta v njegovi (sedaj) že kar dolgi NBA karieri.

Moram priznati, da Garnetta kot košarkarja zelo spoštujem (zdi se mi izredno spreten za svojih 211cm), vedno pa se mi je zdel eden od napihnjenih NBA “superzvezdnikov”, ki jim je mar le za svojo statistiko. Ob prebiranju novic o omenjenem košarkarju ter po ogledu videa, na katerem se razjoče pred celotnimi ZDA, pa sem mnenje spremenil. Spoznal sem, da gre očitno za zelo veliko osebnost, košarkarja v najlepšem pomenu besede.

Da preidem k bistvu, v medijih sem razbral, da so ga v svoja moštva vabili skorajda vsi NBA klubi in mu v času prestopa igralcev nudili bajne pogodbe, on pa se od Minnesotte ni želel posloviti. V intervjuju, v katerem se je tudi razjokal je dejal, da za Timverwolvse igra z srcem in da tudi sedaj upa, da ga ne bodo prodali. Mislim, da je NBA zvezdnikov, ki bi bili nekemu klubu tako predani, kot je Garnett vedno manj, zato je celotna stvar vredna vsake hvale. Vprašali so ga tudi, zakaj moštvo ne dosega več odmevnih rezultatov in, da če je krivda v vodstvu moštva, ki mu ne pripelje “dostojnih” soigralcev. Dejal je le, da moštvo ni on, ampak celotna ekipa, ter da mora biti krivda očitno njegova, saj naj bi tudi Shaq dosegal NBA naslove z igralci, katerih imena so postala velika šele, ko je on zaigral z njimi. S to izjavo se ne bi povsem strinjam, Garnetta pa zaradi nje vsekakor spoštujem.

Kakorkoli, če pride do podpisa pogodbe z Bostonom ali ne, Garnettu vsekakor želim, da bi se stvar razpletla tako, da bi bil kar se da zadovoljen.

Lp

Te dni je bil foter službeno v Milanu, domov pa se je pripeljal s službenim avtomobilom Ford S-Max, ki ga dolgo opazujem že po cestah. Enoprostorci se mi navadno ne dopadejo (niti WW Sharan, Renault Espace itd…),  tale Ford pa se mi zares dopade. Pa ne vem zakaj. Nekaj je na njem.

Ko bom velik bom imel ravno takega

Avto se mi pač dopade

lp

Kot ste verjetno vedeli, sem do včerajšnjega dne študiral biologijo na Biotehniški Fakulteti. Meni osebno študij ni bil prav preveč všeč, čeprav zgleda, da sem bil med sošolci izjema. Ostali so bili nad študijem namreč navdušeni In razumem jih. Meni študij biologije pač ni bil sanjski študij.

Že ko sem obiskoval vrtec sem namreč vsakemu, ki me je vprašal, kaj bi želel biti, ko bom velik odgovoril, da bom veterinar. Po končani gimnaziji sem bil tudi prepričan, da bom ta študij ob vpisu na univerzo zapisal pod prvo željo. Potem pa je prišla katastrofa, ki se ji reče šolska svetovalna delavka (psihologinja ali kakršen koli je že naziv za te ljudi). Sem namreč mnenja, da s svojim delom učencem (tudi o tisti v OŠ v katero sem hodil imam podobno mnenje) naredijo več škode kot koristi. Meni je tale gimnazijska šolska svetovalna delavka študij veterine odsvetovala, češ da na tem področju ni služb. Se strinjam. Če hočeš delati le z malimi živalmi jih res ni. No kakorkoli, svetovala je, naj se raje vpišem na medicino. Ne vem zakaj sem jo poslušal, saj sedaj vem, da je to povsem zgrešena zadeva, če nisi briljanten učenec ali imaš ob sprejetju na medicino nekakšne veze. Da povzamem, tako močnno me je prepričala, da študija veterine sploh nisem uvrstil pod seznam želja.

Letos sem se ponovno vpisal skupaj z letošnjimi maturanti. Veterino sem dal pod prvo željo in bil sprejet. V torek sem se moral iti izpisati iz prejšnje fakultete, včeraj pa smo imeli vpis na veterini. Zavedam se, da bo študij sedaj težji, vem pa tudi, da bom študiral z veliko večjim veseljem

Lep pozdrav!

Sem velik “fan” te risane nanizanke in kar vem, da so se po 18-ih letih snemanja kratkih serij odločili posneti film, ga kar ne morem in ne morem dočakati.

 Danes sem v Vikendu zasledil tole reklamo…

Do 26. bomo pa že še počakal. Grem pa gledat v kino :D

P.S. Kasneje bom zapisal še daljšo razlago, zakaj mi je ta nanizanka všeč. Dolgo sem razmišljal in menim, da sem prišel do dokaj “strokovne” razlage.

Lp

Na Sloreactor forumu sem pod rubriko “Slovenske igralke…”  prilepil slike igralk, ki igrajo v predstavi 5žensk.com. Zopet sem povsem po naklučju v roke prijel revijo Jana, za katero so se igralke slikale v “non nude” pozah Sklenil sem, da slike objavim še na svojem blogu.

1. Tina Gorenjak

2. Janja Majzelj

3. Nina Valič

4. Zvezdana Mlakar

5. Mirjam Korbar

 Slikce so slabše kakovosti, a vseeno sem se odločil, da jih delim z vami

Lep pozdrav!

No, pa me je  mala čveka zares mal zaposlila.  Bom zapisal nekaj o svojih otroških sanjah, čeprav priznam, da nimam posebnih idej, kaj sem sanjal Zapisal bom le tiste, ki se jih morda najbolj spomnim:

1.Vedno sem si želel postati veterinar. Mislim, da bom po sreči nekako to željo tudi uresničil.

2. Že kot majhen sem si želel imeti pravi avto in traktor. Želja po traktorju je izginila, ker res ne vem, zakaj sem mislil, da ga potrebujem, avto imam…želje po novem pa ni

3. Sanjal sem o življenju ob morju. Tudi to željo nameravam uresničiti.

4. Sanjal sem o eni punci…

5. Kot večina prijateljev sem celotno OŠ treniral košarko. Sanjal sem o tem, da bom zrastel čez 200 cm in bil sposoben “zabijati”. Želja se ni uresničila.

6. Želel sem imeti psa. Želja se mi je uresničila.

7. Želel sem si imeti svojo “hišo”. Tako sem si neko poletje zgradil svojo “kolibo”, ter jo v naslednjih letih nadgrajeval, popravljal…no…želja po kolibi se mi je uresničila, druga “koliba”, ki sem jo zgradil, pa stoji še danes.

No, to bi bilo vse.

 Lp

No, sedaj se na pobudo večih blogerskih kolegov spravljam k pisanju sedmih “resnic” o meni

Naj povem, da nimam pojma kaj bi zapisal…a vseeno bom poprobal

1. Rojen sem le dan za dnevom norcev, nekaj bo na tem

2. Bojkotiral sem obiskovanje vrtca, zato je name pazila teta. Imel sem krasno otroštvo.

3. V prvem razredu OŠ sem gledal neko grozljivko, katere naslov sem seveda pozabil.  Spomnim se le tega, da je nekdo spal, ko je skozi strop kar naenkrat začelo prodirati na miljone lovk (podobnih špagetom) nekega grozljivega stvora…in prodrle so do ušesa omenjenega spečega človeka. Počasi so prodirale v uho in kar naenkrat se je stvor utelesil v človeku. Od takrat naprej sem vedno spal pokrit čez ušesa. Te navade sem se otresel šele kakšni dve leti nazaj.

4. Tudi jaz berem časopis “vzratno”.

5. Že eno leto me vsi prepričujejo, naj si vendar kupim nov telefon, jaz pa sem še kar zadovoljen s svojim starim, čeprav mu je odpovedala že večina tipk. Skromen človek. Kao

6. Kot študent sem se privadil dveh stvari. Ko sem lačen pomislim na to, da bi si skuhal pašto.  Ko sem žejen, pomislim na prijetno ohlajeno vino merlot

7. No, Wanntyka je omenila tudi resne zveze itd…pa bi še jaz omenil, da sem imel isto punco več kot tri leta, tako, da znam tudi jaz biti resen človek

Tako, to bi bilo vse, kar mi je ta trenutek padlo na pamet.

Lep pozdrav!

No, sedaj končno objavljam še drugi del prispevka o (po mojem mnenju) velikih slovenskih igralcih. Na obljubo, da bom to storil kmalu sem skoraj pozabil, sedaj pa me je Juliette (pravi, da je tujka) v komentarjih na eno od mojih objav prosila, naj ji napišem nekaj o naših igralcih, filmih, režiserjih….

Vzel si bom pravico in nekaj v to smer zares napisal, čeprav vem, da bi bil kdo za pisanje o slovenskem filmu veliko bolj primeren. Sem le laik in bom v bistvu le napisal neko listo igralcev, za katere menim, da so zares legende.

Berta Sotlarja sem na svojem blogu že opisal, sedaj pa bi nadaljeval takole:

1. Majda Potokar

Prilepil bom kar njen opis iz Wikipedie:

“Majda Potokar, slovenska filmska, gledališka in TV igralka, * 1. marec 1930, Ljubljana, † 25. april 2001, Ljubljana.

Življenje:

Diplomirala je leta 1952 na takratni AIU, že prej je nastopila v filmu Na svoji zemlji. V sezoni 1952/1953 je bila sprejeta v ljubljansko Dramo, kjer je nastopala vse do leta 1990. Upodabljala je predvsem mladinske junakinje, šele kasneje je dobila vloge starejših žensk. Sodelovala je z mnogimi slovenskimi režiserji, še najbolj pa je nastopala v filmih Franceta Štiglica.

Filmi:

• Na svoji zemlji (1948)
• Tri zgodbe (1955)
• Samorastniki (1963)
• Ne joči, Peter (1964)
• Lažnivka (1965)
• Rdeče klasje (1970)
• Poslednja postaja (1971)
• Begunec (1973)
• To so gadi (1977)
• Ko zorijo jagode (1978)
• Iskanja (1979)
• Trje prispevki k slovenski blaznosti (1983)
• Dediščina (1984)
• Naš človek (1985)
• Čas brez pravljic (1986)
• Poletje v školjki I (1986)
• Ljubezni Blanke Kolak (1987)
• Poletje v školjki II (1988)
• Umetni raj (1990)
• Srčna dama (1991)
• Triangel (1991) “

Sedaj bi dodal še nekaj svojih besed. Majda Potokar me je očarala na podoben način, kot Bert Sotlar. Menim, da gre za zelo dobro igralko, znašla se je tako v resnih vlogah (jaz se najprej spomnim na njeno vlogo v Samorastnikih), kot tudi v komedijah. Sam se je spomnim iz vseh zgoraj omenjenih filmov, dodal pa bi še novejši mladinski film Peter in Petra, Končarjeva komedijo Kdo bo koga itd.

Skratka, gre za igralko za katero mislim, da je ne bomo nikoli pozabili.

• sedaj bom dodal le še seznam ostalih igralcev, za katere menim, da so zares pomembni za našo filmsko zgodovino. Nima pomena, da delam opise, saj si tako ali tako pomagam z internetom. Dodal bom še povezave, kjer se opisi posameznih igralcev nahajajo:
  

2. Lojze Rozman

3. Zlatko Šugman

4. Stane Sever

5. Frane Milčinski – Ježek

No, pa naj bo to zaenkrat dovolj

Lep pozdrav!

No, naj kar takoj povem, da nisem imel časti intervjuirati (ali kakor se to pač napiše) našega  igralca, komedijanta, TV voditelja in ljubitelja digitalne tehnologije, kot se je sam opisal na svoji internetni strani. Sam dodajam, da gre preprosto za carja!

No, danes sem malce šaril po podstrešju ter našel škatlo, kjer mama shranjuje stare številke “ženske” revije Jana. Odprl sem škatlo ter na naslovnici, ki jo krasi Eva Irgl, prebral: Veliki intervju: Jonas. Nisem si mogel kaj, da ne bi revije vzel v roke, ter na hitro prebral, kakšen je bil Jonasov takratni pogled na svet. Gre namreč za izdajo iz leta 1999. To je osem let nazaj. Če primerjam njegove izjave iz intervjuja ter besede, ki jih zapiše na svojem blogu, pridem do zaključka, da človek svojih načel pravzaprav ni prav dosti spremenil. Prav je tako!

Naj povem še, da sem se za objavo tega intervjuja odločil tudi zato, ker sem med banjem zadnjega Jonasovega prispevka med komentarji zasledil, da nekdo pogreša podobne talk showe, kot je to bil Brez zavor. Jonas v tem intervjuju po mojem mnenju tudi podaja nek recept za dober talk show, ki ga po njegovem mnenju v Sloveniji leta 1999 ni bilo. In še ga ni

No, sedaj pa prilagam skenirane strani intervjuja iz omenjene revije Jana:

…ter še zadnja stran:

Upam, da vam odpiranje slik v originalni velikosti ne bo povzročalo težav

Lep pozdrav!